Nemčija, raziskava med reševalci: 39 % bi raje zapustilo reševalne službe
Reševalci v Nemčiji v enako težkem položaju kot njihovi italijanski, britanski in drugi kolegi: utrujenost zaradi vse večjih delovnih obremenitev in izgorelost privede do presenetljivega (vendar ne tako presenetljivega) rezultata med njimi, pri čemer jih je 39 % reklo, da bi raje zapustili reševalne službe
Nemčija, raziskava Ver.dija med reševalci nujne pomoči
V urgentnih službah je zaposlenih 78,000 Nemcev in Nemk.
In tudi oni se morajo, tako kot njihovi kolegi v drugih evropskih območjih (vključno z Italijo), spopadati s težavami, kot so pomanjkanje osebja in zdravstvenih sprejemnih zmogljivosti v resnih organizacijskih težavah.
To so izhodišča, ki so po vsej verjetnosti določila rezultat ankete, ki jo je marca med operaterji izvedel sindikat storitev Ver.di, izid pa je ponazoril pred dnevi na ad hoc tiskovni konferenci.
Rezultate je na tiskovni konferenci v Berlinu predstavila Sylvia Bühler, članica Ver.di national svet, in Norbert Wunder, predsednik nacionalne komisije Ver.di, sta bila vse prej kot spodbudna.
"Že tako velika delovna obremenitev se je od začetka koronske krize močno povečala," je pojasnil Bühler.
»Ko 39 odstotkov vprašanih pravi, da bi spremenili delovna mesta takoj, če je dana priložnost, mora to pretresti vse.”
Reševalci v Nemčiji: kateri so glavni razlogi za nezadovoljstvo z delom, ki se veliki večini od 7,000 vprašanih zdi smiselno in izpolnjuje?
V raziskavi so bile omenjene resne težave z delovnim časom: niti zakonsko predpisanih odmorov ni mogoče izkoristiti v 61 % ali zelo neredno, visoka intenzivnost dela ter velik fizični in psihični stres so druge kritične točke.
Poleg tega je vedno več napadov na reševalce, zlasti v urbanih območjih.
Položaj poslabšuje staranje delovne sile: približno polovica zaposlenih je že starejših od 55 let.
»V nujnih primerih smo vsi odvisni od hitre in kompetentne pomoči,« je poudaril Bühler.
Dejstvo, da se razmere v reševalni službi hitro izboljšujejo, je zato pomembno za vse: »Že zdaj je premalo ljudi, ki bi želeli delati v tem pomembnem poklicu.
Tako je Ver.di že v reformni kolektivni pogodbi DRK dosegel, da se je delovni teden (vključno z dežurstvi) skrajšal z 48 na 45 ur.
Potekajo ustrezni pogovori z Zvezo združenj delodajalcev občin (VKA): občinski delodajalci so odgovorni za zagotavljanje boljših delovnih pogojev v reševalni službi.
Skrajšanje delovnega časa je odločilen korak.
Bühler je bil skeptičen do prakse v številnih zveznih deželah oglaševanja reševalne službe na podlagi meril tržnega gospodarstva.
Posledica tega je pogosto časovno omejena premija, ki ne pripomore vedno k izboljšanju kakovosti reševalne službe in tudi ne izboljša vedno kadrovske situacije: »Tu smo pa politično vpleteni.«
Preberite tudi:
Eksoskeleti (SSM) si prizadevajo razbremeniti hrbtenice reševalcev: izbira gasilskih enot v Nemčiji
Nemčija, 450 malteških prostovoljnih pomočnikov podpira nemški katoliški dan
Kako pravilno rešiti in očistiti rešilca?
Omahovanje pri vožnji: Govorimo o amaksofobiji, strahu pred vožnjo
Varnost reševalcev: stopnje PTSD (posttravmatske stresne motnje) pri gasilcih
Ambulantna profesionalna vojna proti bolečinam v hrbtu: tehnologija, mi lahko pomagate?