CPR na trupah za oceno supraglotičnih naprav dihalnih poti na negativnih intratorakalnih tlakih

Ocenjevanje supraglotičnih naprav za dihalne poti, ki lahko razvijejo negativne intratorakalne pritiske, je zahtevalo navzkrižno študijo kardiopulmonalnega oživljanja na človeških trupih.

Joe Holley, oddelek za urgentno medicino, Univerza v Tennesseeju, Memphis (ZDA), v sodelovanju z Johanno C. Moore, Michaelom Jacobsom, Carolino Rojas-Salvador, Charlesom Lickom, Bayertom J. Salverdabom, Michaelom C. Lickbom, Ralphom J Frascone, Scott T. Youngquist, Keith G. Lurie so objavili članek o Uradni list Evropskega sveta za oživitev povezane z negativnimi intratorakalnimi tlaki (ITP) med dekompresijskim CPR, ki je posledica uporabe supraglotičnih naprav dihalnih poti.

Praktično je negativni intratorakalni tlak med CPR bistvenega pomena za ponovno napolnitev srca, povečanje srčnega utripa, vzdrževanje možganskih in koronarnih perfuzijskih pritiskov ter izboljšanje stopnje preživetja. Za ustvarjanje negativnega ITP je potrebno tesnjenje dihalnih poti.

Ekipa, ki jo je vodil dr. Joe Holley, je preizkusila hipotezo, da nekatere supraglotične naprave dihalnih poti (SGA) ne zapirajo dihalnih poti kot standardna endotrahealna cev (ETT).

Glede na izvleček so bile metode, ki so jih izvajali pritiski na dihalne poti, izmerjeni kot nadomestek za ITP v sedmih nedavno umrlih človeških truploh različnih telesnih habitusov. Običajni ročni, avtomatizirani in aktivni kompresijski-dekompresijski CPR so bili izvedeni z napravo in pragom impedance (ITD) v položaju leže in v glavo.

V tej perspektivni navzkrižni zasnovani študiji so prezračevanje s pozitivnim tlakom izvedli ETT in 5 naprav SGA, testirane v randomiziranem vrstnem redu. Primarni rezultat so bile primerjave dekompresijske AP med vsemi skupinami.

Za ustvarjanje bistveno nižjih negativnih ITP med fazo dekompresije vseh metod CPR je bil potreben ITD. SPS so bile različne v svoji sposobnosti podpiranja negativnih ITP.

V človekovem modelu trupla je bila zmožnost ustvarjanja negativnih intratorakalnih pritiskov različna pri različnih SGA in ITD, ne glede na položaj telesa ali CPR metodo. Za zaključek je treba pri poskusih optimiziranja srčnih zastojev močno upoštevati razlike v napravah SGA, saj nekatere SGA dosledno ne razvijejo tesnila ali negativnega intratorakalnega tlaka z več različnimi metodami in napravami CPR.

VEČ

 

LAHKO ŽELITE PREBERATI TUDI:

 

 

Vlak z lutko, ki bruha zeleno sluz!

 

 

 

Smernice za upravljanje dihalnih poti bi se lahko hitro spremenile

 

Pediatrična manevra oviranja dihalnih poti v primeru bruhanja ali tekočin: da ali ne?

 

 

Morda vam bo všeč tudi