Revmatoidni artritis: simptomi, diagnoza in zdravljenje

Revmatoidni artritis je kronična sistemska vnetna bolezen, ki prizadene predvsem sklepe; je avtoimunska bolezen in je pogostejša pri ženskah, zlasti med štiridesetim in petdesetim letom starosti

Te bolezni ni vedno enostavno diagnosticirati, simptomi so lahko nespecifični ali pa so prisotni občasno, kar lahko znatno upočasni čas za njeno diagnosticiranje in zdravljenje ter zmanjša terapevtsko okno, v katerem bi bilo zdravljenje najučinkovitejše.

Revmatoidni artritis prizadene sklepe, ki so boleči in otekli, kar sčasoma povzroči trajne deformacije

Najbolj so prizadeti majhni sklepi rok in stopal, vendar lahko bolezen prizadene kateri koli sklep s sinovialno membrano.

Značilen simptom je jutranja okorelost sklepov, ki lahko traja več ur in lahko bistveno zmanjša kakovost življenja bolnikov.

Revmatoidni artritis, bolezen, ki jo ni vedno lahko prepoznati

Simptomi niso vedno takoj povezani s to boleznijo, deloma zato, ker so v nekaterih primerih nespecifični in jih je mogoče preprosteje pripisati nečemu drugemu, na primer:

  • Bolečine v sklepih so povezane s poškodbo (kot so zvin, izpah), nepravilnim gibanjem ali prekomernim fizičnim naporom. Enako velja za zaklenjen sklep, kot je koleno ali komolec.
  • Včasih se revmatoidni artritis zamenjuje s sindromom karpalnega kanala, čeprav mravljinčenje v prstih in zapestju ni značilno za artritis.
  • Bolečina v sprednjem delu stopala: ženske pogosto krivijo za motnjo pete ali obutev, ki se jim zdi neprimerna, ali bolj na splošno utrujenost.
  • Drugi značilen simptom je jutranja okorelost sklepov, ki se pojavlja tudi pri ljudeh brez artritisa, čeprav v teh primerih traja le nekaj minut.

Ne podcenjujte telesnih signalov in če ti simptomi ne izginejo, se o njih temeljito pogovorite s svojim zdravnikom.

Protitelesa za diagnozo

Če sumite na revmatoidni artritis, je eden od korakov v diagnostičnem procesu iskanje dveh protiteles: revmatoidnega faktorja, ki je znan že leta, in protiteles proti citruliniranim beljakovinam (ACPA/anti-CCP).

Ta protitelesa so pravzaprav zelo značilna za bolnike z revmatoidnim artritisom in jih je mogoče odkriti v bolnikovi krvi tudi deset let preden se bolezen manifestira.

Protitelesa proizvaja imunski sistem, da se brani pred napadi zunanjih dejavnikov; pri avtoimunskih boleznih (kot je revmatoidni artritis) pa imunski sistem prepozna kot zunanje komponente, ki dejansko pripadajo telesu samemu in proizvaja avtoprotitelesa.

Preberite tudi:

Artroza: kaj je in kako jo zdraviti

Juvenilni idiopatski artritis: Študija oralne terapije s tofacitinibom Gaslinija iz Genove

Revmatične bolezni: artritis in artroza, kakšne so razlike?

vir:

Humanitas

Morda vam bo všeč tudi