Cervikalna displazija: kateri so dejavniki tveganja in kako jo zdraviti
Cervikalna displazija je nenormalna in neurejena rast površinskih celic materničnega vratu. Izraz "plazija" pomeni rast
'Displazija' torej pomeni neurejeno rast celic
Za boljše razumevanje pomena tega izraza je koristno najprej pregledati normalen maternični vrat.
Ko pogledamo pod mikroskopom površinsko celično oblogo, tj. epitelij normalnega materničnega vratu, vidimo plasti celic.
Normalna porazdelitev je taka, da je najgloblja plast sestavljena iz mladih, zaobljenih celic, ki se v procesu zorenja pomikajo proti površini in dobivajo postopno bolj ploščato obliko.
Površina je torej sestavljena iz ravnih celic.
Pri displaziji ta organizirani proces rasti manjka
Pri blagi displaziji (CIN 1 – LSIL) motnja prizadene le celice najgloblje plasti epitelija, ki so videti nenormalne.
Pri zmerni displaziji (CIN 2 – HSIL) nenormalne celice zajamejo do dve tretjini obloge epitelija materničnega vratu.
Pri hudi displaziji in/ali karcinomu in situ (CIN 3 -HSIL) je celotna debelina epitelija motena, vendar se nenormalne celice še niso razširile pod 'bazo' epitelija.
Displazija materničnega vratu se imenuje tudi "predrakava lezija", ker je začasno pred rakom materničnega vratu.
Pri invazivnem raku dejansko ni le neurejena celotna debelina epitelija, ampak so nenormalne celice prodrle onkraj 'kleti' epitelija in se razširile v spodaj ležeče stromalno tkivo.
S tega mesta lahko nenormalne celice 'metastazirajo', tj. migrirajo v druge dele telesa, preko krvnih in/ali limfnih kanalov.
Invazivni rak se zdravi popolnoma drugače kot displazija.
Zakaj dobim cervikalno displazijo?
Obstaja več dejavnikov tveganja za cervikalno displazijo.
Vključujejo spolno promiskuiteto, zgodovino genitalnih okužb z virusi, kot sta herpes in humani papiloma virus (HPV), kajenje in uporabo zdravil, ki zavirajo imunski sistem (radioterapija, kortizon).
Ženske, pri katerih se razvije displazija materničnega vratu, imajo lahko le nekatere ali nobenega od teh dejavnikov tveganja.
Trenutno najpogostejši dejavnik tveganja za cervikalno displazijo je genitalna okužba s humanim papiloma virusom (HPV), ki se običajno (vendar ne vedno) prenaša s spolnim odnosom.
Nekateri tipi HPV lahko povzročijo kondilome, tj. majhne kožne izrastke, podobne cvetači, ki se nahajajo na koži vulve, perianalnem predelu, površini vagine, materničnega vratu ali pri partnerju.
Po drugi strani pa so drugi tipi HPV sposobni 'preobraziti' celice materničnega vratu, da olajšajo nastanek displazije.
Vse več je dokazov, da je kajenje še en pomemben dejavnik tveganja za cervikalno displazijo
Ženska, ki kadi, tudi občasno, mora prenehati kaditi, če ima displazijo materničnega vratu.
Pri ženskah z displazijo, ki še naprej kadijo, ni le večja verjetnost, da bodo kljub ustreznemu zdravljenju razvile ponavljajočo se cervikalno displazijo, ampak imajo tudi povečano tveganje za razvoj displazije ali raka na drugih mestih, vključno z nožnico, vulvo, pljuči, želodcem itd.
Kako se zdravi cervikalna displazija?
Obstaja veliko načinov zdravljenja cervikalne displazije.
Dejavniki, ki vplivajo na izbiro zdravljenja, so obseg in resnost displazije, starost ženske, njena želja po prihodnji nosečnosti in morebitna prisotnost drugih ginekoloških težav.
Najpogostejše metode zdravljenja cervikalne displazije so laser, LEEP in kirurška konizacija.
Cilj zdravljenja displazije materničnega vratu, bodisi medicinskega bodisi kirurškega, je odstraniti lezijo in tako preprečiti razvoj raka.
Ne glede na izvedeno zdravljenje pa obstaja možnost, da se displazija ponovi, tj.
Običajno ponovitev ni resna težava, če jo odkrijemo in zdravimo zgodaj; vendar se lahko razvije v raka, tako kot primarna lezija, če se ne zdravi.
Zato so nujne redne kontrole (kolposkopija) prvo leto po zdravljenju vsake 3 mesece, naslednje leto vsakih 6 mesecev in nato enkrat letno.
zdravljenje
Laser Laser ogljikove kisline uporablja majhen infrardeč svetlobni žarek za uparjanje (uničenje s spreminjanjem v paro) nenormalnih celic.
Laserski žarek je za človeško oko neviden in ga leča kolposkopa fokusira na drobno pikico (0.1-2 milimetra).
Je zelo natančna tehnika, saj je mogoče zelo natančno nadzorovati območje in globino delovanja laserskega žarka.
Dejansko več kot 90 % bolnikov ozdravi z enim samim zdravljenjem.
Številne študije so pokazale, da ta metoda nima negativnega vpliva na plodnost ali mehanizme nosečnosti.
Gre za preprosto in nebolečo metodo, ki se izvaja v lokalni anesteziji.
Pacientke običajno dobijo protibolečinsko sredstvo v 30 minutah pred zdravljenjem, da zavirajo morebitne menstrualne krče po zdravljenju.
Občasno se lahko pojavi tudi krvavitev, ki je moteča, a redko resna.
LEEP (elektrokirurški postopek izrezovanja z zanko).
LEEP pomeni Loop Electrosurgical Excision Procedure.
Za odstranitev displazije se uporablja majhna, električno nabita zanka.
Ta tehnika je ugodna, saj se izvede hitro in zagotovi vzorec stožca ali valja, ki ga je mogoče kasneje analizirati v patološkem laboratoriju.
Posebej uporaben je tudi pri displaziji, ki se razširi na endocervikalni kanal.
Izvaja se v lokalni anesteziji.
Pooperativni simptomi vključujejo krče, podobne menstrualnim, in na splošno omejeno krvavitev.
Konizacija (biopsija stožca). Konizacija je kirurški poseg, s katerim se odstrani stožčasti del materničnega vratu.
Izvaja se v bolnišničnem okolju v dnevni bolnišnici in se lahko izvaja z uporabo laserja (lasersko koniranje), skalpela (koniranje s hladnim rezilom) ali elektrode z makro iglo ter se lahko kombinira z D&C (dilatacijo in kiretažo). ) za oceno višjih celic v maternici.
Konus ima lahko diagnostične in/ali terapevtske namene: stožec, izveden v diagnostične namene, lahko v nekaterih primerih istočasno reši težavo s popolno odstranitvijo lezije, ki je lahko prisotna na biopsijskem tkivu.
Konizacija se lahko včasih izbere kot zdravljenje izbire za displazijo, še posebej, če močno prizadene cervikalni kanal.
Preberite tudi:
Kolposkopija: Kako se pripraviti, kako se izvaja, kdaj je pomembna
Uporaba ambulantne histeroskopije za zgodnjo diagnozo
Kopičenje tekočine v peritonealni votlini: možni vzroki in simptomi ascitesa
Kaj povzroča bolečino v trebuhu in kako jo zdraviti
Varikokela medenice: kaj je to in kako prepoznati simptome
Ali lahko endometrioza povzroči neplodnost?
Transvaginalni ultrazvok: kako deluje in zakaj je pomemben
Candida Albicans in druge oblike vaginitisa: simptomi, vzroki in zdravljenje
Kaj je vulvovaginitis? Simptomi, diagnoza in zdravljenje
Vaginalne okužbe: kakšni so simptomi?
Klamidija: kakšni so simptomi in kako jo zdraviti
Klamidija, simptomi in preprečevanje tihe in nevarne okužbe
Zdravila, ki se uporabljajo v porodniških nujnih primerih za spreminjanje materničnih kontrakcij
Totalna in operativna histerektomija: kaj sta, kaj vključujeta
Salpingitis: Vzroki in zapleti tega vnetja jajcevodov
Histerosalpingografija: priprava in uporabnost preiskave
Endometrioza: simptomi, diagnoza in zdravljenje
Papa test ali Papa bris: kaj je to in kdaj to storiti
Ginekološki raki: kaj morate vedeti, da jih preprečite
Vulvodinija: kakšni so simptomi in kako jo zdraviti
Kaj je vulvodinija? Simptomi, diagnoza in zdravljenje: Pogovorite se s strokovnjakom