Diabetična retinopatija: pomen presejanja

Diabetična retinopatija je četrti najpogostejši vzrok slepote po vsem svetu in glavni vzrok slepote pri starejših v industrializiranih državah.

Gre torej za tako pomemben družbeni problem, da ga je Svetovna zdravstvena organizacija uvrstila na prednostni seznam bolezni, ki jih je mogoče preprečiti, in podala posebne smernice za njegovo presejanje.

Pravzaprav je pomen presejalnih pregledov zelo velik: ocenjuje se, da imajo bolniki s sladkorno boleznijo, ki niso podvrženi rednim presejalnim pregledom, 4-krat večje tveganje za razvoj hude retinopatije.

Glavni vzrok diabetične retinopatije: sladkorna bolezen

Kot pove že ime, je vzrok diabetične retinopatije sladkorna bolezen, stanje, ki prizadene več kot 415 milijonov ljudi po vsem svetu, število pa naj bi do leta 642 naraslo na 2040 milijonov.

Obstajata dve obliki sladkorne bolezni:

  • tip 1 (od insulina odvisen, IDDM), ki je bolj značilen za mlajšo starost;
  • tip 2 (od insulina neodvisen, NIDDM), ki se običajno pojavi v odrasli dobi.

V vsakem primeru gre za kronično in počasi napredujočo bolezen, ki povzroča zaplete na več tarčnih organih:

  • predvsem ledvice (nefropatija, kronična odpoved ledvic s potrebo po dializi);
  • srce (tveganje za bolezni srca in ožilja je pri ljudeh s sladkorno boleznijo 2- do 4-krat večje kot pri preostali populaciji in je odgovorno za več kot polovico vseh smrti zaradi sladkorne bolezni);
  • centralni živčni sistem (periferna nevropatija, atrijska fibrilacija);
  • oko: na očesni ravni sladkorna bolezen povzroča posledice predvsem pri poškodbi mrežnice. Tretjina vseh diabetikov ima retinopatijo, prevalenca diabetičnih oblik retinopatije, ki poslabšajo ostrino vida, pa je 7.9-odstotna.

Dejavniki tveganja za napredovanje diabetične retinopatije

Glavni dejavniki tveganja za razvoj in napredovanje diabetične retinopatije so:

  • starost;
  • trajanje sladkorne bolezni (pred 5. letom bolezni je diabetična retinopatija zanemarljivo razširjena, po 60 letih bolezni pri sladkorni bolezni tipa 20 doseže več kot 2 % bolnikov, pri sladkorni bolezni tipa 97 doseže vrhove 1 %);
  • slaba glikemična kompenzacija;
  • sočasna hipertenzija;
  • določenih življenjskih obdobjih, kot sta nosečnost in puberteta, saj so podvržena hormonskim spremembam, povezanim s povečano insulinemično odpornostjo.

Med temi dejavniki tveganja je najpomembnejša glikemična kompenzacija: vzdrževanje dobre glikemične urejenosti (glikirani hemoglobin manj kot 7) dejansko zmanjša tveganje za razvoj in napredovanje diabetične retinopatije.

Kaj je diabetična retinopatija

Po mehanizmu delovanja je diabetična retinopatija nevrovaskularna bolezen: prizadene nevronske in endotelne celice mrežnice.

Poškodba teh celic povzroči:

  • zaprtje kapilarnih žil z ishemijo mrežnice, ki se začne v perifernem delu mrežnice in sega proti sredini (makula);
  • kopičenje tekočine v osrednjem predelu same mrežnice (makularni edem).

Zapleti

Progresivna ishemija povzroči nastanek neovaz, ki lahko krvavijo in povzročijo intraokularno krvavitev (imenovano hemovitreo), kar povzroči akutno izgubo vida.

Včasih se ta dogodek razreši s spontano reabsorpcijo krvi; včasih je potrebna kirurška odstranitev krvavitve iz steklovine z vitrektomijo.

Sčasoma nezdravljene novotvorbe postanejo fibrotične in lahko povzročijo odstop mrežnice, resen zaplet, ki ima za posledico nenaden upad vida in zahteva zapleteno nujno operacijo, ki ji pogosto sledi neuspeh ali delna obnovitev vida.

Te žile lahko rastejo tudi na površini šarenice (obarvani del očesa) in povzročijo slike rubeoze šarenice (prisotnost kapilar na šarenici) in tako imenovanega neovaskularnega glavkoma, oblike glavkoma, za katero je značilno veliko povečanje pri intraokularnem tlaku z nepopravljivo poškodbo vidnega živca, ki ji sledita slepota in bolečina.

To je zaplet, ki ga z medicinskimi in kirurškimi terapijami verjetno ne bo mogoče pozdraviti.

Iz do sedaj povedanega je razvidno, da je diabetična retinopatija zelo zahrbtna bolezen

Simptomatska postane šele, ko patologija doseže področje makule ali ko se hudi zapleti, ki sledijo ishemiji in proliferacijski fazi bolezni, pojavijo tako v že napredovali fazi.

Tudi zato je skrben in zgodnji presejalni program nujen.

Imamo veliko orožij za zgodnjo diagnozo diabetične retinopatije in njeno čim boljše spremljanje.

Zlasti presejanje temelji na analizi očesnega fundusa.

Prvo oceno je treba izvesti:

  • po 5 letih diagnoze sladkorne bolezni tipa 1;
  • ob takojšnji diagnozi sladkorne bolezni tipa 2.

Interval med kontrolnimi obiski določi specialist glede na prisotnost ali odsotnost diabetične retinopatije in njeno resnost.

Nova diagnostična oprema

Diagnostika bolezni mrežnice, tudi diabetične retinopatije, je v zadnjih letih močno napredovala: danes obstajajo instrumenti, ki omogočajo natančno oceno vseh vidikov te bolezni v enem samem obisku.

Diagnostična pot vključuje izvajanje:

  • fluorangiografija;
  • OCT;
  • avtofluorescenčni pregled fundusa;
  • angio-OCT.

Vsak od teh pregledov nam daje delček 'sestavljanke' za ustrezno končno oceno.

S fluorangiografijo ocenimo prisotnost in obseg ishemije mrežnice ter prisotnost neovaz.

Po drugi strani pa je OCT preiskava, ki nam omogoča, da ocenimo povečano debelino makule zaradi kopičenja tekočine (makularni edem) in prisotnost vlečnih epiretinalnih membran („neelastično“, fibrotično tkivo, ki lahko izvaja vleko na makula, ki povzroči nastanek edema ali njeno prebadanje v središču s hudo poškodbo osrednjega vida) na mrežnici, ki lahko zahteva kirurški poseg.

Končno avtofluorescenca omogoča preučevanje makularnega edema, medtem ko angio-OCT proučuje makularno ishemijo, edem in pokaže spremembe že v subklinični fazi, torej preden se pojavijo simptomi.

Ti pregledi omogočajo tudi preverjanje odziva na morebitne terapije in spremljanje napredovanja bolezni.

Kako se zdravi diabetična retinopatija

Prvi korak terapije je skrbno spremljanje osnovne patologije, namreč sladkorne bolezni, motiviranje in informiranje bolnika o pomenu vzdrževanja dobre ravni glukoze v krvi.

Drugi korak je dobra preventivna akcija, ki pri celoviti oceni bolnika s sladkorno boleznijo uporablja pregled fundusa in nove generacije slikanja s študijo makule (OCT, angio-OCT in FAF).

V primeru makularnega edema

Kadar je bolezen povzročila poslabšanje vida, ker je prizadela makulo (makularni edem), imamo pri zdravljenju samega edema na voljo manj invazivne, a učinkovite tehnike 'grid' ali neposredne laserske fotokoagulacije:

  • tako imenovani 'subthreshold' laser, poseben laser z rumeno svetlobo, ki omogoča zdravljenje diabetičnega makularnega edema z uporabo nizkih energij (subthreshold micropulsed), rezerviranih za začetni edem z majhnim povečanjem fovealne debeline;
  • intravitrealne injekcije zdravil neposredno v oko na osnovi anti-VEGF ali steroidov, ko je edem izrazitejši.

V zgodnjih fazah makularnega edema pomagajo dodatki, ki vsebujejo kurkumo in podobne snovi.

Te nove terapije pogosto omogočajo povrnitev dostojnega centralnega vida z izboljšanjem kakovosti življenja naših pacientov.

Diabetična retinopatija, v primeru ishemije mrežnice in tvorbe neovaz

Kadar bolezen prizadene srednji periferni del mrežnice z ishemijo in neovazami, je zdravljenje izbire sektorska laserska fotokoagulacija (za lokalizirano ishemijo v enem predelu mrežnice) ali panretinalna (pri obsežnejši poškodbi prizadene vse sektorje).

Namen tega zdravljenja je upočasniti potek bolezni in preprečiti nastanek resnih zapletov.

Skratka, danes lahko poskušamo nadzorovati uničujoče učinke diabetične retinopatije z:

  • dobra presnovna kompenzacija;
  • zgodnja diagnoza s kodificiranim presejalnim programom;
  • stalno spremljanje z različnimi orodji, ki jih imamo na voljo;
  • po potrebi ciljno zdravljenje, namenjeno preprečevanju napredovanja bolezni do številnih zapletov.

Ozaveščanje sladkornih bolnikov je zelo pomembno, saj za najboljše rezultate potrebujemo predvsem njihovo pomoč.

Preberite tudi:

Emergency Live Še več ... V živo: Prenesite novo brezplačno aplikacijo svojega časopisa za iOS in Android

Diabetična retinopatija: preprečevanje in nadzor za preprečevanje zapletov

Diagnoza sladkorne bolezni: zakaj pogosto pride pozno

Diabetična mikroangiopatija: kaj je in kako jo zdraviti

Diabetes: ukvarjanje s športom pomaga pri nadzoru glukoze v krvi

Sladkorna bolezen tipa 2: nova zdravila za prilagojen pristop k zdravljenju

Diabetična dieta: 3 napačni miti, ki jih je treba razbliniti

Pediatrija, diabetična ketoacidoza: nedavna študija PECARN osvetljuje stanje

Ortopedija: kaj je Hammer Toe?

Votlo stopalo: kaj je in kako ga prepoznati

Poklicne (in nepoklicne) bolezni: udarni valovi za zdravljenje plantarnega fasciitisa

Ploska stopala pri otrocih: kako jih prepoznati in kaj storiti glede tega

Otekle noge, banalen simptom? Ne, in tukaj je, s katerimi resnimi boleznimi so lahko povezani

Krčne žile: čemu so namenjene elastične kompresijske nogavice?

Diabetes mellitus: simptomi, vzroki in pomen diabetičnega stopala

Diabetično stopalo: simptomi, zdravljenje in preprečevanje

Sladkorna bolezen tipa 1 in tipa 2: kakšne so razlike?

Sladkorna bolezen in srčno-žilno tveganje: kateri so glavni zapleti

Sladkorna bolezen: vzroki, simptomi in zapleti

vir:

GSD

Morda vam bo všeč tudi