Kostni kalus in psevdoartroza, ko se zlom ne zaceli: vzroki, diagnoza in zdravljenje

Ko se kost zlomi, se v fizioloških pogojih začne proces biološke obnove, ki sčasoma privede do nastanka 'kostnega kalusa'.

Kostni kalus je obnovitveno tkivo, ki nastane s procesom kalogeneze, ki se običajno pojavi tri tedne po travmatičnem dogodku, ki je privedel do zloma

Kostni kalus zvari fragmente zlomljene kosti in se postopoma spreminja kot odziv na mehanske sile, ki delujejo nanj, ter postaja vse bolj odporen.

V naslednjih tednih ali mesecih kostni kalus ponovno vzpostavi celovitost in normalne biomehanske značilnosti poškodovanega skeletnega segmenta, vendar – če je proces kalcifikacije podvržen takšnemu pogojevanju ali prekinitvi, da ne omogoča konsolidacije – se zlom morda ne bo pravilno zacelil.

V tem primeru nastane fibrozni kalus, ki povzroči bolečino in funkcionalno omejitev (psevdoartroza) in pogosto zahteva operacijo. V nekaterih primerih lahko govorimo o "zapozneli konsolidaciji", ko kost začne tvoriti kalus, vendar traja dlje kot običajno, da se popolnoma zaceli.

Celjenje kosti lahko ovirajo nekateri že obstoječi dejavniki tveganja, kot so presnovne bolezni ali kajenje.

Kateri dejavniki lahko vplivajo na celjenje kosti in nastanek kostnega kalusa?

Kost se celi, ko je zlom stabilen in ima zadostno vaskularizacijo za nastanek kostnega kalusa.

Pravilna prehrana igra pomembno vlogo pri celjenju kosti.

  • Stabilnost, poravnava, medsebojni stik delov, nepremičnost: najpomembnejše pravilo je, da morajo biti zlomljeni deli ob zlomu kosti poravnani in v stiku ter se ne smejo premikati, dokler se ne zacelijo, saj že majhni premiki med nastankom kostnega kalusa lahko moti celjenje in ustvari psevdoartrozo. Nekatere zlome je mogoče stabilizirati preprosto z mavcem, drugi zahtevajo kirurško zdravljenje z redukcijo in stabilizacijo s sintetičnimi sredstvi, kot so plošče, vijaki, žeblji ali zunanji fiksatorji.
  • Vaskularizacija: oskrba s krvjo je bistvenega pomena za celjenje zloma, saj se vsi dejavniki, ki so nepogrešljivi za nastanek kostnega kalusa, prenašajo po krvi.
  • Prehrana: ustrezna prehrana je pomembna za lažje celjenje kosti z zdravo in uravnoteženo prehrano, ki vključuje kalcij, beljakovine, vitamina C in D, je osnova za pravilno celjenje kosti, prehranska dopolnila, ki presegajo dnevne potrebe, niso potrebna (redki izjema so hudo podhranjeni bolniki s presnovnimi boleznimi ali poškodbami več organov, v tem primeru lahko zdravnik svetuje o najboljših prehranskih smernicah in morebiti doda prehranska dopolnila).

Faze reparativne osteogeneze zlomov

Če povzamemo, so faze, ki vodijo do celjenja zloma:

  • faza nastanka in organizacije hematoma (= hemoragična transfuzija);
  • faza tkivne proliferacije in diferenciacije v osteogenetskem smislu (celice hematoma na mestu zloma se diferencirajo v osteocite);
  • faza zorenja (tj. otrdelost, kalcifikacija kalusa) in nato faza remodeliranja (tj. preoblikovanje kalusa, ki teži k temu, da dejanska znamenja zloma izginejo).

Vzroki psevdoartroze

Kost se ne zaceli in preide v psevdoartrozo, ko ni dovolj stabilna ali je pretok krvi zmanjšan, situacije, ki lahko včasih obstajajo sočasno.

Visokoenergijska travma, kot je na primer prometna nesreča, lahko povzroči resno poškodbo, ki ne le zlomi kost, ampak povzroči tudi ogroženo vaskularizacijo zaradi poškodbe okoliškega mehkega tkiva.

Obstaja več dejavnikov tveganja, ki povečajo verjetnost zloma, ki vodi do psevdoartroze:

  • uporaba tobaka ali nikotina zavira celjenje zlomov in povečuje verjetnost nastanka psevdoartroze
  • visoka starost
  • huda anemija
  • sladkorna bolezen
  • nizke ravni vitamina D
  • hipotiroidizem
  • slaba ali slaba prehrana
  • uporaba razvpitih zdravil, kot so acetilsalicilna kislina, ibuprofen in kortizon (zdravnik mora biti seznanjen s temi zdravili, ki jih jemljejo bolniki z zlomi, da lahko oceni možnost prekinitve zdravljenja v času celjenja zlomov)
  • okužbe
  • izpostavljeni zlomi (ko kost štrli iz kože)
  • motnje vaskularizacije

Nekatere kosti, kot so kosti stopala, imajo notranjo stabilnost in odlično oskrbo s krvjo, v tem primeru se lahko zacelijo tudi z nekirurškim zdravljenjem in minimalno stabilnostjo.

Pri nekaterih kosteh, kot je glava stegnenice ali skafoidna kost zapestja, zlom povzroči prekinitev vaskularizacije in posledično je tveganje za psevdoartrozo veliko.

Nekatere kosti, kot je golenica, imajo zmerno prekrvavitev; visokoenergetska travma lahko poslabša stanje kože in spodbudi psevdoartrozo zloma v tem predelu.

Simptomi psevdoartroze

Psevdoartroza je običajno boleča in ko se pojavi, se pojavi po obdobju dobrega počutja po zdravljenju zloma, nato pa se bolečina začne mesece po zlomu in je lahko vztrajna več mesecev ali let ali pa se lahko začne pri uporabi zlomljene roke ali nogi ali pa je lahko prisoten tudi v mirovanju.

Diagnoza psevdoartroze

Za diagnosticiranje psevdoartroze ortoped uporablja rentgenske preiskave in glede na prizadeto območje so morda potrebni preprosti rentgenski posnetki ali bolj specializirani pregledi, kot sta CT ali MRI.

S temi preiskavami zdravnik ugotovi napredovanje celjenja oziroma prisotnost psevdoartroze.

Za psevdartrozo se običajno reče, da je prisotna, ko zdravnik ortoped ugotovi na podlagi kliničnih in radiografskih preiskav.

  • vztrajna bolečina na mestu zloma več kot 6 mesecev
  • pomanjkanje tvorbe kostnega kalusa v ustreznem biološkem časovnem okviru in med kontrolnimi pregledi v naslednjih mesecih
  • resorpcija delcev zlomov ali prostora med njimi

Če se diagnosticira psevdartroza, bo zdravnik morda zahteval nekaj krvnih preiskav, da ugotovi, ali gre za pomanjkanje vitamina ali kalcija, presnovno motnjo, kot sta sladkorna bolezen in hipotiroidizem, ali če gre za okužbo.

Zdravljenje psevdartroze

Zdravljenje je lahko kirurško ali nekirurško, vaš ortoped pa se bo z vami pogovoril o možnostih zdravljenja, ki najbolj ustrezajo vašemu primeru, ter orisal tveganja in koristi izbire za rešitev primera psevdoartroze.

1) Nekirurško zdravljenje. Uporaba kostnega stimulatorja, kot je magnetna terapija ali PEMF (pulzna elektromagnetna polja), se nanese na kožo na področju psevdartroze, ta majhna naprava oddaja ultrazvočne elektromagnetne valove ali impulze, ki spodbujajo celjenje kosti. Pripomoček je treba uporabljati dnevno od 20 minut do nekaj ur, odvisno od navodil vašega ortopeda ali fiziatra.

2) Kirurško zdravljenje. Kirurški poseg je potreben, kadar tradicionalne metode zdravljenja niso uspešne. Morda bo potrebno novo kirurško zdravljenje, če prvo zdravljenje ni zacelilo zloma. Kirurške možnosti vključujejo ponovno sintezo zloma, avtologno kostno presaditev ali presaditev kosti darovalca (alotransplantat) ali kostne nadomestke ter notranjo in/ali zunanjo sintezo.

  • Avtologno presaditev kosti: med tem postopkom ortopedski kirurg vzame kost iz drugega predela, na primer iz medenice, in jo namesti na mesto psevdoartroze, potem ko odstrani patološko zaceljeno tkivo iz zloma. Uporabljena kost ima funkcijo funkcionalne in biološke podpore, torej služi za krepitev stabilnosti sinteze in oskrbo celic in zdravilnih dejavnikov na mestu zloma. Najpogosteje uporabljeno mesto za odvzem kosti je medenica, v tem primeru kirurg naredi rez na robu grebena ilijake in od tam pobere dovolj kostnega tkiva za zdravljenje psevdartroze.
  • Alotransplantat (presadek darovalca organov): z alotransplantatom se izognemo jemanju kosti pacientu in tako skrajšamo trajanje operacije in pooperativne bolečine. Zagotavlja ogrodje in s tem funkcionalno podporo za stabilnost zloma, vendar ne daje biološkega prispevka, saj je kost, ki ni sposobna preživeti, zato se pogosto uporablja v kombinaciji s kostjo, vzeto iz pacientove medenice. Sčasoma se bo alotransplantat bodisi resorbiral bodisi nadomestil z vitalno kostjo.
  • Kostni nadomestki: tako kot pri alogenskih presadkih imajo kostni nadomestki to prednost, da skrajšajo kirurški čas in zmanjšajo samo pooperativno bolečino, ne zagotavljajo funkcionalne ali biološke podpore, zdravijo jih z določenimi snovmi, ki aktivirajo in spodbujajo tvorbo kosti.

Zelo pogosto stabilnosti zloma pri psevdoartrozi ne zagotavljajo kostni presadki, ampak jih je treba povezati s stabilizacijo s sintezo z notranjimi fiksatorji, kot so plošče in vijaki ali žeblji ali zunanji fiksatorji:

  • Notranja fiksacija: Če se po operaciji notranje sinteze pojavi psevdoartroza, je lahko kirurška izbira nova notranja sinteza za povečanje stabilnosti. Kirurg se lahko odloči za zamenjavo intramedularnega žeblja z večjim premerom, da poveča stabilnost zloma in spodbudi krvavitev na mestu psevdoartroze, ali zamenja ploščico za povečanje stabilnosti z uporabo kostnih presadkov za spodbujanje celjenja.
  • Zunanji fiksator je zunanje ogrodje, ki je pritrjeno na kost s trdimi zatiči Fiches, ki so priviti v samo kost stran od zloma in na teh zatičih zunaj je ogrodje zgrajeno za stabilizacijo zloma. Zunanjo fiksacijo lahko uporabimo tudi v primeru okužene psevdoartroze po odstranitvi notranje fiksacije.

Preberite tudi:

Emergency Live Še več ... V živo: Prenesite novo brezplačno aplikacijo svojega časopisa za iOS in Android

Zdravljenje poškodb: kdaj potrebujem opornico za koleno?

Zlom zapestja: kako ga prepoznati in zdraviti

Sindrom karpalnega kanala: diagnoza in zdravljenje

Ruptura kolenskega ligamenta: simptomi in vzroki

Bočne bolečine v kolenu? Lahko gre za sindrom iliotibialnega traku

Zvini kolena in poškodbe meniskusa: kako jih zdraviti?

Stresni zlomi: dejavniki tveganja in simptomi

Kaj je OCD (obsesivno kompulzivna motnja)?

RICE Zdravljenje za poškodbe mehkih tkiv

POLICIJA PROTI RICE: Nujna obravnava akutnih poškodb

Kako in kdaj uporabiti podvezo: navodila za izdelavo in uporabo podveze

Odprti zlomi in zlomljene kosti (sestavljeni zlomi): poškodbe kosti s pripadajočo poškodbo mehkega tkiva in kože

vir:

Medicina na spletu

Morda vam bo všeč tudi