COP27: Svet si ne more privoščiti še enega niza nejasnih obljub, opozarja IFRC
COP27, ki bo potekal v Šarm el Šejku v Egiptu od 6. do 18. novembra, bo nujno obravnaval podnebne krize in njihovo povezavo s prehrambeno in s tem humanitarno krizo.
Kljub razpoložljivim dokazom novi podatki kažejo, da nobena od 30 najbolj ranljivih držav na svetu ni med 30 najvišjimi prejemnicami sredstev za prilagajanje na prebivalca.
Nobeni regiji na svetu ni prizanešeno uničujočim vplivom podnebne krize, najmanj pomoči pa dobijo skupnosti, ki so najbolj ranljive za njene učinke.
Novi podatki največje svetovne humanitarne mreže kažejo, da nobena od 30 najbolj ranljivih držav na svetu ni med 30 najvišjimi prejemnicami sredstev za prilagajanje na prebivalca.
Na COP27 bo Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca (IFRC) pozvala svetovne voditelje, naj zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in znatno povečajo financiranje, da bi najranljivejšim skupnostim omogočili prilagoditev in spopadanje s katastrofalnimi vplivi, s katerimi se že soočajo.
COP27 / Francesco Rocca, predsednik IFRC je dejal:
»Naš planet je v krizi in podnebne spremembe ubijajo najbolj ogrožene. COP27 ne bo uspel, če svetovni voditelji ne bodo podprli skupnosti, ki so na udaru podnebnih sprememb.
Družine, ki izgubljajo ljubljene, domove ali sredstva za preživetje, si ne morejo privoščiti čakanja na nejasne obljube ali šibke zaveze.«
»Za reševanje življenj zdaj in v prihodnosti potrebujemo politično ukrepanje in konkretne spremembe, ki dajejo prednost najbolj ogroženim skupnostim in jim pomagajo, da postanejo bolj odporne.
Podnebna kriza je zdaj tu in zaščititi moramo tiste, ki so najbolj prizadeti.«
Znanost je zdaj zaskrbljujoče jasna glede humanitarnih učinkov podnebnih sprememb.
Podatki IFRC kažejo, da so v zadnjih 10 letih 86 % vseh nesreč, ki so jih sprožile naravne nevarnosti, povzročili vremenski in podnebni dogodki, ki so ubili najmanj 410,000 ljudi in prizadeli nadaljnjih 1.7 milijarde.
Poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) iz leta 2022 je prvič pokazalo, da podnebne spremembe že prispevajo k humanitarnim krizam, pri čemer ocenjujejo, da 3.3–3.6 milijarde ljudi živi v okoljih, ki so občutljivi na podnebne spremembe.
Caroline Holt, direktorica oddelka za nesreče, podnebje in krize pri IFRC, je o COP27 pripomnila:
»Povečanje financiranja prilagajanja je ključnega pomena za pomoč državam pri soočanju z vplivi podnebnih sprememb in pripravah na prihodnost, vendar nova analiza IFRC kaže, da financiranje ne pride do krajev in skupnosti, ki ga najbolj potrebujejo.
Sredstva za prilagajanje podnebnim spremembam na osebo znašajo v povprečju manj kot 1 CHF na osebo v državah, kjer je ranljivost največja.«
Somalija – kjer so ekstremne suše državo pripeljale na rob lakote – je bila uvrščena najvišje glede podnebne ranljivosti, vendar je bila uvrščena šele na 64. mesto glede financiranja prilagajanja leta 2020.
Somalija je za prilagajanje podnebnim spremembam vsako leto prejela manj kot dolar na osebo, Srednjeafriška republika pa manj kot dva centa.
Po besedah Maartena Van Aalsta, direktorja podnebnega centra Rdečega križa in Rdečega polmeseca, lahko skupnostim preprečijo, da bi ekstremni vremenski dogodki postali katastrofe, ko dobijo orodja za pripravo na podnebna tveganja in njihovo predvidevanje.
Van Aalst poudarja, da mora svet okrepiti tudi prizadevanja za spopadanje z izgubami in škodo, ki so jo že občutili ljudje na prvi črti podnebne krize.
Preberite tudi:
COP26, ZN: »Ekstremni vremenski dogodki so nova normalnost. Rekordne emisije toplogrednih plinov"
COP26: Nacionalna zdravstvena služba (NHS) je predstavila vodikovo reševalno vozilo
COP26: Rdeči križ bo močno pozval k podnebnim spremembam v Glasgowu
Pakistan, poplave zahtevale več kot 1000 življenj: Poziv Rdečega križa
Rdeči križ, intervju s Francesco Rocca: »Med COVID-19 sem čutil svojo krhkost«
Senegal, načrt Rdečega križa za izredne razmere pri migracijah