ALS: identificirani novi geni, odgovorni za amiotrofično lateralno sklerozo

ALS: mednarodna študija, objavljena v 'Nature Genetics', s prispevkom Univerze Statale, pomeni pomemben korak naprej pri razumevanju bolezni

Še en pomemben korak naprej pri identifikaciji genov, odgovornih za ALS, z odločilnim prispevkom italijanskih znanstvenikov

Prizadevanja za identifikacijo genov, odgovornih za amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), so naredila pomemben korak naprej zahvaljujoč mednarodnemu sodelovanju, ki je doseglo pomemben rezultat, objavljen v reviji Nature Genetics.

V tej študiji 'genomske zveze' ali študiji GWA, ki omogoča istočasno analizo vseh genov pri posamezniku, je bila analizirana DNK 29,612 sporadičnih bolnikov z ALS in 122,656 zdravih oseb ter identificiranih 15 variant genov, povezanih z boleznijo.

Te različice vključujejo gene, ki so vpleteni v specifične presnovne poti, povezane z nevrodegenerativnimi procesi drugih bolezni, kot so vezikularni transportni mehanizmi med Golgijevim aparatom in endoplazmatskim retikulumom, avtofagija z dokazi primitivne vpletenosti glutamatergičnih motonevronskih celic.

Študija je rezultat obsežnega mednarodnega sodelovanja, ki ga vodi prof. Jan Veldink z Univerze v Utrechtu na Nizozemskem, ob sodelovanju institucij z vsega sveta.

Med italijanskimi raziskovalnimi skupinami, ki so prispevale k izjemnemu odkritju, je bil Laboratorij za nevroznanost in nevrologijo Istituto Auxologico Italiano IRCCS, ki je podprl raziskavo skupaj z Univerzo v Milanu in »Centro Dino Ferrari«.

V skupini so dr. Isabella Fogh ter profesorja Nicola Ticozzi in Antonia Ratti z Univerze v Milanu, ki jo koordinira prof. Vincenzo Silani.

Študija o ALS in genetskih lokusih

»Nedavna študija – pojasnjuje Vincenzo Silani, profesor nevrologije na Državni univerzi v Milanu, vodja nevrologije na Auxologico San Luca v Milanu in ustanovitelj italijanskega konzorcija SLAGEN – je med 15 lokusi, povezanimi z boleznijo, potrdila 8 geni, ki so bili že identificirani v prejšnjih študijah (UNC13A, SCFD1, MOBP/RPSA, KIF5A, CFAP410, GPX3/TNIP1, NEK1 in TBK1), ki dodatno dokazujejo njihovo patogenetsko vpletenost.

Še posebej pa je treba poudariti identifikacijo 7 novih lokusov, ki pomagajo bolje razmejiti mehanizme nevrodegeneracije, specifične za bolezen.

Študija dejansko dokazuje izražanje genov, ki so vpleteni zlasti v glutamatergične motonevrone, kar kaže, da je nevrodegenerativni proces pri ALS prvotno na račun nevronske celice in ne mikroglija ali astrocitov.

Zlasti je prikazana vloga transporta veziklov in avtofagije kot determinant izgube nevronov, pri čemer sta zlasti vključena Golgijev kompleks in endoplazmatski retikulum.

Končno se zdi, da imajo visoke ravni holesterola vzročno vlogo pri ALS, kar bo nadalje poudarjeno v prihajajočem dokumentu iste skupine.

Zelo zanimiva je souporaba prijavljenih patogenih genov z drugimi nevrodegenerativnimi boleznimi, kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, kortikobazalna degeneracija, progresivna supranuklearna paraliza in frontotemporalna demenca, kar dodatno potrjuje domnevo o skupnih patogenih mehanizmih za različne nevrodegenerativne bolezni.

»Ta močna študija GWA – zaključuje profesor Vincenzo Silani – se od prejšnjih razlikuje po velikem številu analiziranih bolnikov in po popolnosti informacij, doseženih z vključitvijo ALS poleg drugih nevrodegenerativnih bolezni, saj ima skupne patogenetske mehanizme z indikacijo primitivnega nevronskega procesa v izvoru bolezni, s čimer se krepi koncept selektivne ranljivosti celice motoričnega nevrona pri ALS.

Prizadevanja skupine profesorja Silanija, ki se je začela leta 2014 s prvo študijo GWA o veliki seriji primerov bolnikov z ALS, so zdaj okrepljena s tem novim obsežnim delom, usmerjenim v identifikacijo genov in patogenetskih mehanizmov ALS, v kontekstu, ki je vse bolj skupen. z drugimi nevrodegenerativnimi boleznimi.

Možnost delovanja na mehanizme, ki si jih delijo različne patologije, je predpogoj za terapevtsko zavezništvo, katerega cilj je hitro definiranje učinkovitih terapevtskih pristopov, pri čemer se razume, da cilj ostaja hrbtenica motorični nevron, odgovoren za biološki presadek bolezni.

SLA

Preberite tudi:

ALS bi bilo mogoče ustaviti, zahvaljujoč izzivu #Icebucketchallenge

Večkratna multiplo skleroza (RRMS) pri otrocih EU odobri teriflunomid

vir:

La Statale di Milano

Morda vam bo všeč tudi