Kratkovidnost, najpogostejša okvara vida: kaj je in kako jo zdraviti

Refraktivna anomalija, kratkovidnost, je najbolj razširjena okvara vida: v Evropi prizadene 30 % prebivalstva z različnimi stopnjami resnosti.

Pojavnost kratkovidnosti zaradi različnih dejavnikov vztrajno narašča

Leta 2015 je poročilo WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) povezalo kratkovidnost z vedno manj časa, preživetega na prostem.

Danes otroci in mladostniki velik del svojih dni posvečajo video igram ter zaslonom mobilnih telefonov, tablic in računalnikov: navade, ki lahko povzročijo motnje vida.

To potrjuje raziskava Ameriške akademije za oftalmologijo, ki temelji na metaanalizi 145 študij o porastu primerov kratkovidnosti: s primerjavo stopenj razširjenosti bolezni s podatki o urbanizaciji in demografskih trendih je raziskava napovedala, da bo do leta 2050 , bi lahko polovica svetovnega prebivalstva trpela za kratkovidnostjo.

Vzrok? Sprememba življenjskega sloga in večja izobrazba: v Evropi ima kratkovidnost 50 odstotkov visokošolskih diplomantov, starih od 45 do 49 let (v primerjavi s 26 odstotki srednješolskih maturantov).

Razlog gre iskati v dolgih urah, preživetih za knjigami ali kako drugače v zaprtih prostorih.

Preprečevanje igra ključno vlogo pri zmanjševanju verjetnosti, da boste sčasoma imeli okvaro vida.

Kratkovidnost: kaj je to?

Kratkovidnost je refrakcijska anomalija (ali ametropija): pri tistih, ki trpijo za njo, se svetlobni žarki, ki prihajajo iz neskončnosti, ne fokusirajo pravilno na mrežnico, temveč pred njo.

To je zato, ker je lomna moč očesne dioptrije prevelika glede na dolžino žarnice.

Njegovo ime grškega izvora pomeni 'mežikanje', izraz, ki se nanaša na kretnje tistih, ki trpijo za kratkovidnostjo in poskušajo bolje videti, kaj je pred njimi (ko škilijo, veke delujejo kot naravna diafragma in povečajo globina fokusa).

V očesu zdravega človeka se svetlobni žarki, ki prehajajo skozi dioptrija in vstopajo v zrklo, konvergirajo na mrežnici; v očesu kratkovidne osebe se združijo pred njim.

Oddaljena točka (tj. najbolj oddaljena točka od očesa, kjer je jasen vid) se torej ne nahaja v neskončnosti, ampak na končni razdalji, za razliko od tega, kar se dogaja pri zdravem očesu.

Zato kratkovidni vidijo dobro na blizu in slabo na daleč.

Kratkovidnost se pri vsakem subjektu kaže z drugačno intenzivnostjo.

In največja razdalja, na kateri lahko bolnik vidi, je obratno sorazmerna s stopnjo kratkovidnosti.

Kratkovidnost: vzroki in vrste

Vzrok kratkovidnosti je predvsem genetski.

Posamezniki s prekomerno dolžino zrkla ali s spremenjeno ukrivljenostjo lomnih površin očesa razvijejo to stanje.

Veliko pa je odvisno od vrste kratkovidnosti:

  • aksialna kratkovidnost je posledica daljše dolžine zrkla od normalne;
  • kratkovidnost indeksa povzroča lomni količnik kristalne leče, ki je višji od običajnega, kljub prisotnosti normalnega zrkla (zelo pogosto stanje pri bolnikih s sivo mreno);
  • keratokonusna kratkovidnost je posledica stožčaste oblike roženice (roženica se stanjša in obrabi do videza stožca, kar poveča njeno ukrivljenost in povzroči kratkovidnost). Pogosto oboleli trpi tudi za astigmatizmom, v hujših primerih pa je potrebna presaditev roženice;
  • akomodacijska krčna kratkovidnost je posledica sprednje površine kristalne leče, ki je bolj ukrivljena kot običajno;

Vzrok kratkovidnosti je lahko poleg dednosti tudi razvojni.

Pogosto se patologija razvije zaradi prekomernega bližnjega dela, veliko ur, porabljenih za knjige ali pred zaslonom.

Zato zdravniki in pediatri priporočajo vsakodnevno preživljanje časa na prostem.

Večja izpostavljenost naravni svetlobi namreč sprošča dopamin, nevromodulator, ki zavira podaljšanje očesa (in kratkovidnost je v mnogih primerih povezana z očesom, daljšim od povprečja).

Po drugi strani pa držanje knjig, tablic, mobilnih telefonov in računalnikov preblizu oči vodi do prilagoditve njihovega sistema ostrenja na bližjo razdaljo, kar je natanko tisto, kar je kratkovidnost.

Raziskava, ki jo je izvedla Univerza Sun Yat-Sen v mestu Guangzhou (Kitajska), je vključevala več kot 2000 osnovnošolcev: 952 jih je bilo vsakodnevno 40-minutno telesno dejavnih, 951 pa je ohranilo običajni življenjski slog.

Študija je pokazala absolutno razliko 9.1 % v stopnji incidence kratkovidnosti med obema skupinama, kar predstavlja relativno zmanjšanje za 23 % po 3 letih.

Kratkovidnost je torej lahko

  • preprosto (oko je predolgo za njegovo optično moč)
  • pridobljeno ali funkcionalno
  • razvojno
  • prirojeno (prisotno že ob rojstvu ali se razvije v prvih 6 letih)
  • patološki ali degenerativni (zrklo se čezmerno razteza, kar je povezano z razvojnimi zapleti očesnega dna)
  • nočni (pojavi se le v slabih svetlobnih pogojih)
  • prazno polje (pojavi se v odsotnosti dražljajev, npr. v megli)
  • psevdomiopija (oseba ima zamegljen vid zaradi krča ciliarne mišice, ki je lahko začasen ali trajen)

Medtem ko so včasih v ozadju kratkovidnosti bolj ali manj resne patologije, včasih lahko bolnik trpi za prehodno obliko kratkovidnosti, ki jo povzročijo zdravila, hiperglikemija ali poškodba zrkla.

Kratkovidnost: simptomi

Primarni simptom kratkovidnosti je težko videti na daljavo.

Vendar pa obstajajo tudi drugi simptomi, ki se lahko pojavijo bolj ali manj pogosto:

  • pekoče oči
  • vidna utrujenost
  • glavoboli
  • nočna slepota
  • zmanjšan vid
  • zožitev vidnega polja

Kratkovidnost: zdravljenje

Odvisno od resnosti, starosti in bolnikovega zdravstvenega stanja je mogoče kratkovidnost popraviti na različne načine.

To so glavne korektivne metode

  • očala z lečami, zaradi katerih se vzporedni žarki razhajajo
  • mehke ali toge kontaktne leče
  • refraktivna kirurgija

Refraktivna kirurgija z uporabo laserjev, ki je v zadnjih letih vse bolj priljubljena, omogoča odstranjevanje plasti roženice, da se spremeni lomnost roženice.

Laser je excimer laser: zato zelo kratek čas oddaja svetlobo z zelo visoko pulzirajočo frekvenco.

Vsakič, ko gre čez roženico, odstrani en mikron debeline, število prehodov pa je odvisno od tega, kako huda je kratkovidnost: pri kratkovidnosti 3 dioptrije je treba odstraniti 30 mikronov roženice.

Roženica je 'sploščena', zato se manj svetlobnih žarkov lomi in pade na mrežnico.

Prvi postopek za uporabo excimer laserja za odpravo miopije in drugih refrakcijskih napak je bila fotorefraktivna keratektomija (PRK).

Ta postopek, ki se uporablja še danes, omogoča kirurško korekcijo ukrivljenosti roženice z odstranitvijo drobnih delčkov tkiva iz strome roženice z ablacijo (vaporizacijo).

Vendar pa se vid ne povrne takoj (1-3 mesece) in možne so prehodne motnosti roženice na območju operacije.

Ti običajno izzvenijo v šestih mesecih.

Drugi neželeni učinki lahko vključujejo zmanjšano ostrino vida zaradi nepravilnosti površine roženice, bolečino, solzenje, bleščanje ali občutek tujka.

Alternativa je LASIK, s katerim lahko uspešno korigiramo tudi astigmatizem in hipermetropijo.

Za razliko od fotorefraktivne keratektomije laser ne deluje neposredno na površini roženice, temveč v stromi roženice (njenem vmesnem delu), zahvaljujoč predhodnemu rezu, narejenemu z mikrokeratokonusom.

Okrevanje vida je zelo hitro, saj nastopi v največ treh dneh, vendar poseg ni indiciran za ljudi s tanko roženico ali s posebnimi nepravilnostmi roženice.

Pred kratkim je bila uvedena tehnika SMILE, ki uporablja femtosekundni laser za ustvarjanje roženične leče, ki se nato izvleče skozi majhen rez brez uporabe excimer laserja.

Poroča se, da ima podobne učinke kot LASIK z odličnimi in hitrejšimi pooperativnimi rezultati.

Različne tehnike omogočajo korekcijo kratkovidnosti do več kot 10 dioptrije.

Operacije se izvajajo ambulantno, z anestezijo očesa s posebnimi kapljicami za oči.

Za takšno operacijo mora biti subjekt starejši od 20 let in imeti stabilno kratkovidnost več kot dve leti.

Prav tako ne sme

  • trpijo zaradi sladkorne bolezni
  • trpijo za boleznimi vezivnega tkiva, od revmatoidnega artritisa do Sjogrenovega sindroma
  • s keloidi
  • jemljite kontracepcijske tabletke, saj zadrževanje tekočine poveča debelino roženice (in preveč bi jo odstranili)
  • jemanje zdravil, ki lahko povzročijo motnost roženice

Kratkovidnost: ali jo je mogoče preprečiti?

Preprečevanje kratkovidnosti je možno predvsem pri otrocih in mladostnikih.

Strokovnjaki se strinjajo, da je preživljanje časa na prostem, na soncu in gledanje daleč stran zelo zdrava navada: stalno bivanje v zaprtih prostorih, še huje pred ekranom, nasprotno spodbuja kratkovidnost.

Vendar pa je možno, da za njim zboli že zelo majhen otrok.

V takšnih primerih je vzrok v družini: pri otrocih z enim ali obema kratkovidnima staršema obstaja večja verjetnost za razvoj refrakcijske okvare kot pri njihovih vrstnikih.

V tem primeru se za fokusiranje slike na mrežnici uporabljajo očala z negativnimi lečami.

Preberite tudi

Emergency Live Še več ... V živo: Prenesite novo brezplačno aplikacijo svojega časopisa za iOS in Android

Kratkovidnost: kaj je kratkovidnost in kako jo popraviti

Kratkovidnost: kaj je in kako jo zdraviti

Daljnovidnost: kakšni so simptomi in kako jih odpraviti

Očesne bolezni: kaj je iridociklitis?

Konjunktivna hiperemija: kaj je to?

Očesne bolezni: Makularna luknja

Kaj je očesni pterigij in kdaj je potrebna operacija

Odstop steklastega telesa: kaj je, kakšne posledice ima

Makularna degeneracija: kaj je, simptomi, vzroki, zdravljenje

Konjunktivitis: kaj je, simptomi in zdravljenje

Kako ozdraviti alergijski konjunktivitis in zmanjšati klinične znake: študija takrolimusa

Bakterijski konjunktivitis: kako zdraviti to zelo nalezljivo bolezen

Alergijski konjunktivitis: pregled te okužbe oči

Keratokonjunktivitis: simptomi, diagnoza in zdravljenje tega vnetja očesa

Keratitis: kaj je to?

Glavkom: kaj je res in kaj ne?

Zdravje oči: preprečite konjunktivitis, blefaritis, halazione in alergije z robčki za oči

Kaj je očesna tonometrija in kdaj jo je treba narediti?

Sindrom suhega očesa: Kako zaščititi oči pred izpostavljenostjo računalniku

Avtoimunske bolezni: pesek v očeh Sjögrenovega sindroma

Sindrom suhega očesa: simptomi, vzroki in zdravila

Kako preprečiti suhe oči pozimi: nasveti

Blefaritis: vnetje vek

Blefaritis: kaj je in kateri so najpogostejši simptomi?

Čmičak, vnetje oči, ki prizadene tako mlade kot stare

Diplopija: oblike, vzroki in zdravljenje

Eksoftalmus: definicija, simptomi, vzroki in zdravljenje

Očesne bolezni, kaj je entropij

Hemianopsija: kaj je, bolezen, simptomi, zdravljenje

Barvna slepota: kaj je to?

Bolezni očesne veznice: Kaj sta Pinguecula in Pterygium in kako ju zdraviti

Očesni herpes: definicija, vzroki, simptomi, diagnoza in zdravljenje

Očesne bolezni: kaj je iridociklitis?

Hipermetropija: kaj je to in kako je mogoče to napako vida popraviti?

Mioza: definicija, simptomi, diagnoza in zdravljenje

Lebdeči, vizija lebdečih teles (ali letečih muh)

vir

Bianche Pagina

Morda vam bo všeč tudi