Reševalne akcije v prometnih nesrečah: zračne blazine in možnost poškodb
Leta 1998 so bile zračne blazine obvezno uvedene v vseh avtomobilih in lahkih tovornjakih v Združenih državah (zakon o učinkovitosti intermodalnega površinskega prometa iz leta 1991).
Študije kažejo, da zračne blazine na splošno zmanjšajo stopnjo poškodb in rešujejo življenja
Zračne blazine zlasti zmanjšujejo tveganje za življenjsko nevarne poškodbe glave, vratu, obraz, prsi in trebuh potnikov.
Lahko pa povzročijo tudi manjše do resne poškodbe, vključno s smrtjo.
Manjše poškodbe, ki jih povzroči sprožitev zračne blazine, lahko vključujejo draženje kože in grla, odrgnine, modrice, raztrganine, natege in zvine.
Resne poškodbe lahko vključujejo poškodbe srca, opekline, poškodbe oči, poškodbe ušesa ali izgubo sluha, hematome in/ali krvavitve notranjih organov, poškodbe večjih krvnih žil, zlome kosti, možgansko travmo/pretres možganov, hrbtenica poškodbe in poškodbe ploda.
PRVA POMOČ: OBIŠČITE STOJNICO DMC DINAS MEDICAL CONSULTANTS NA EMERGENCY EXPO
Poškodbe potnikov v avtomobilu so pogojene z uporabo in delovanjem zadrževalnih sistemov (varnostni pasovi, zategovalniki, zračne blazine…)
Ni vedno enostavno prepoznati mehanizma poškodbe, ki je pogosto povezan z več okoliščinami, med drugim z nepravilnim delovanjem in namestitvijo varnostnega pasu, neustrezno držo potnika, bližino zračne blazine in drugo.
Trenutni zadrževalni sistemi, zlasti tritočkovni varnostni pas, sicer zmanjšujejo potencialno smrtne poškodbe, vendar so lahko odgovorni za večkratne in razpršene manjše poškodbe.
Na primer, v nesrečah pri visoki hitrosti lahko prekoračitev meja moči organov ali kosti povzroči podplutbe, zlome kosti in celo resne poškodbe notranjih organov.
Gibljivost glave glede na prsni koš, omejena s pasom, spodbuja nastanek motenj vratne hrbtenice z možno prizadetostjo vretenc; imobilizirana ključnica spodbuja torzijo kontra-lateralne rame z možnostjo udarca slednje ob strukture potniškega prostora.
Poleg tega je bilo ugotovljeno, da so neposredne poškodbe povezane z mehanskim učinkom, ki ga povzroči pas na tlačna področja (jetra, prsni koš itd.), medtem ko posredne poškodbe niso povezane z uporabo pasu in nastanejo zaradi mobilizacije določenih organov z mehanizmi pospeševanja in zaviranja ter prenos sil.
Pri posrednem mehanizmu prevladujejo poškodbe hrbtenice: v najblažjih primerih povzročijo preprosto distrakcijo vretenčnih ligamentov, v najhujših primerih pa lahko privedejo do interkorpusnih zlomov z razkritjem spekuluma in odseka hrbtenjače.
Ledvena hrbtenica je pogosto mesto zunanjih torzijskih (razvalnih) poškodb, ki nastanejo, ko zgornji del telesa pripasane osebe teži k rotaciji okoli osi torakalnega pasu, medenico pa blokira trebušni pas.
Gre za anteriorno fleksijo-rotacijo, sorazmerno vztrajnosti telesa: najpogostejši izid je značilen anterolateralni klinasti kompresijski zlom telesa vretenca.
Na torakalnem nivoju opazimo pogoste poškodbe torakalne kletke, večinoma zlome reber, ki nastanejo z direktnim mehanizmom varnostnega pasu, katerih štrljice lahko povzročijo pljučne poškodbe s pnevmotoraksom in subkutanim emfizemom.
Na področju visceralnih poškodb je s pasovi najmanj zaščiten trakt prebavni trakt, sledijo mu hipohondrični organi (ledvica, diafragma, mehur in trebušna slinavka).
Visceralne poškodbe nastanejo po neposrednem mehanizmu s stiskanjem-zdrobljenjem ali po posrednem mehanizmu z upočasnitvijo in prenosom sile. Poškodbe jeter pri prepasanih preiskovancih so posledica direktne kompresije ventralnega pasu, zlasti v primeru 'submariniranja', tj. zdrsa telesa spredaj in navzdol.
Neskladna namestitev pasu pod ramo pa lahko privede do poškodbe vranice do rupture z obsežno retroperitonealno krvavitvijo.
Raztrganje aorte na ožini je posledica posrednega mehanizma z delovanjem sil pospeševanja in pojemka na sesilno strukturo.
Vpletenost karotidne arterije je možna tudi zaradi neposrednega zmečkanine žile z nepravilno nameščenim pasom ali hiperekstenzije vratu.
Večina poškodb z zračno blazino, predvidljivo, prizadene obraz in glavo v obliki odrgnin, zmečkanin in neredko tudi poškodb oči
Mehanizem, odgovoren za te poškodbe, nastane zaradi silovitega udarca eksplodirane zračne blazine v obrazne strukture.
Poškodbe oči so lahko različne, od preprostih odrgnin roženice do odstopa mrežnice.
Upoštevati je treba tudi zaplete z ušesi, ki so posledica sprožitve zračne blazine, z možno izgubo sluha, vrtoglavico in senzorinevralnimi motnjami sluha.
Te poškodbe lahko vključujejo neposreden travmatični mehanizem zaradi udarca zračne blazine na uho pri osebi, katere trup je zasukan glede na smer vožnje, ali zaradi akustične travme, ki jo povzroči hrup, ki ga povzroči sprožitev zračne blazine.
Možne so tudi poškodbe vratnega predela zaradi dotika glave z zračno blazino.
Urgenca, kaj iskati v zdravstveni kartoteki, ko obstaja sum ali diagnoza poškodbe z zračno blazino:
- Fotografije reševalcev poškodb mehkih tkiv, vključno z opeklinami, urezninami, raztrganinami kože in raztrganinami.
- Rentgenski pregled kosti za diagnosticiranje zlomov
- Rentgen prsnega koša za diagnosticiranje poškodbe pljuč
- Scintigrafija in/ali MRI glave za diagnosticiranje travmatske možganske poškodbe, poškodbe očesa in/ali optičnega živca, poškodbe ušesa in/ali slušnega živca
- Ultrazvok in/ali MRI prsnega koša za diagnosticiranje poškodb srčnih žil, poškodb jeter ali vranice, poškodb hrustanca, mišic in kit
- Ultrazvok in/ali MRI medenice za diagnosticiranje travmatičnih poškodb mehkih tkiv, poškodb hrustanca, mišic in kit
- Scintigrafija in/ali MRI hrbtenice za diagnosticiranje hernije diska
- Ultrazvočne študije notranjih organov
- Laboratorijske študije: hematokrit/hemoglobin za potrditev krvavitve; število belih krvnih celic za dokaz stresa/travme; prokalcitonin in C-reaktivni protein za potrditev stresa/travme; kreatinin/dušik sečnine v krvi za diagnosticiranje poškodbe ledvic; encimi trebušne slinavke za diagnosticiranje drugih poškodb notranjih organov; jetrni encimi za diagnosticiranje poškodbe jeter; srčne encime za diagnosticiranje srčne poškodbe
- kapilarni kisik za sum na poškodbo dihalnega sistema.
Na žalost lahko pravilno sprožena zračna blazina povzroči resne poškodbe
Zračne blazine se morajo hitro napihniti, da so učinkovite v nesreči.
Hitrost in sila zračne blazine lahko povzročita poškodbe ne glede na to, ali deluje nepravilno ali ne.
Eden od dejavnikov, ki določa poškodbe zaradi zračne blazine, je razdalja med potnikom in zračno blazino, ko se zračna blazina sproži.
Če je ob sprožitvi zračne blazine oseba blizu volana, lahko sila sprožitve povzroči resne poškodbe ali celo smrt.
Drug dejavnik pri poškodbah zaradi zračne blazine je uporaba varnostnega pasu: en vir ugotavlja, da 80 odstotkov potnikov, ki jih je ubila zračna blazina, ni bilo pripetih z varnostnim pasom.
Poleg tega so otroci ali ljudje nizke rasti bolj izpostavljeni poškodbam zaradi zračne blazine.
Preberite tudi
Kaj storiti po prometni nesreči? Osnove prve pomoči
Prva pomoč žrtvam prometnih nesreč: kaj mora vedeti vsak državljan
RICE Zdravljenje za poškodbe mehkih tkiv
Prva pomoč: Kako poškodovanca postaviti v varen položaj v primeru nesreče?
CPR – Ali stiskamo v pravem položaju? Verjetno ne!
Kakšna je razlika med CPR in BLS?
Opravite prvo pomoč malčku: kakšne so razlike od odraslega?
Kako izvesti primarno raziskavo z uporabo DRABC pri prvi pomoči
Heimlichov manever: ugotovite, kaj je in kako to storiti
Nemčija, raziskava med reševalci: 39 % bi raje zapustilo reševalne službe
Eksoskeleti (SSM) si prizadevajo razbremeniti hrbtenice reševalcev: izbira gasilskih enot v Nemčiji
Zakaj med reševanjem potrebujete zaščito z zračno blazino?
Zlata pravila reševanja gasilcev
Uporaba pametnih telefonov med prometnimi nesrečami: študija o fenomenu 'Gaffer' v Nemčiji
Klic v sili, ali sistemi ECall upočasnjujejo prihod pomoči? Podjetje ADAC, nemški avtomobilski klub
Nov zaščitni pokrov za zračne blazine Secunet III podjetja Holmatro
Omahovanje pri vožnji: Govorimo o amaksofobiji, strahu pred vožnjo