Sladkorna bolezen: ukvarjanje s športom pomaga nadzorovati glukozo v krvi

Ko danes govorimo o sladkorni bolezni, govorimo o bolezni, katere pojavnost v Italiji in po svetu nenehno narašča.

Dovolj je reči, da je pri nas sladkorna bolezen prizadela približno 5.3 % prebivalstva.

Dejavniki tveganja za sladkorno bolezen vključujejo tudi vzporedno rast patologij, kot sta debelost in presnovni sindrom, ki sta posledica nepravilnega življenjskega sloga, za katerega sta značilni sedeči in slaba prehrana.

Po drugi strani pa je aktivno življenje bistvenega pomena tako za preprečevanje sladkorne bolezni kot tudi za podporo zdravljenja sladkornih bolnikov.

Redna vadba v skladu z zdravstvenim stanjem je nujna, saj pomaga ohranjati težo pod nadzorom, znižuje krvni sladkor in krvni tlak ter povečuje občutljivost za inzulin in holesterol HDL, tako imenovani "dobri holesterol".

Poleg ciljne vadbe je koristno spremeniti vsakodnevne navade, na primer tako, da se navadimo več hoditi ali kolesariti ali namesto dvigala izbrati stopnice.

Kaj je sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen je bolezen, za katero je značilna povišana raven sladkorja v krvi.

Ko ima bolnik okvaro v delovanju insulina, hormona, ki ga proizvaja trebušna slinavka in skrbi za stabilno raven glukoze v krvi, se razvije sladkorna bolezen.

Ta je lahko dveh vrst: sladkorna bolezen tipa 1, redkejša in zelo huda oblika, ki je povezana s popolno odsotnostjo insulina zaradi delovanja avtoprotiteles, in sladkorna bolezen tipa 2, ki prizadene približno 90 % sladkornih bolnikov.

Sladkorna bolezen tipa 2 na splošno nastane zaradi inzulinske rezistence, to je zmanjšane sposobnosti delovanja inzulina, kar povzroči povečano tvorbo glukoze v jetrih in hkrati manjšo porabo glukoze v mišicah.

Če sladkorne bolezni tipa 1 ni mogoče preprečiti, je pri sladkorni bolezni tipa 2 situacija drugačna.

V tem primeru ima življenjski slog dejansko odločilno vlogo pri preprečevanju: uravnotežena prehrana in običajna telesna dejavnost pomagata znižati raven glukoze v krvi.

Sladkorna bolezen: zdravljenje, uravnavanje glukoze v krvi in ​​življenjski slog

Sladkorna bolezen, če jo zanemarimo, lahko privede do razvoja zapletov na srčno-žilnem sistemu, ledvicah, očeh in živčevju, kar lahko močno vpliva na kakovost življenja.

Bolnik s sladkorno boleznijo mora zato prevzeti zdrav življenjski slog in uravnoteženo prehrano ter skrbno slediti terapijam, ki vključujejo zdravila za normalizacijo glikemije in po potrebi zdravila za obvladovanje drugih zapletov bolezni.

Za optimalno obvladovanje te patologije lahko specialistu za sladkorno bolezen pomagajo drugi strokovnjaki, kot so dietetik, kardiolog, nefrolog, nevrolog in oftalmolog.

Nazadnje je temeljnega pomena pri zdravljenju sladkorne bolezni samokontrola glukoze v krvi, ki jo lahko glede na vrsto sladkorne bolezni in njeno resnost izvajamo nekaj desetkrat na leto ali celo dnevno.

Diagnoza sladkorne bolezni torej spremeni organizacijo življenja bolnika, ki ga ta prizadene.

Vendar tega ne bi smeli razumeti tako, da bolniki s sladkorno boleznijo ne morejo normalno živeti ali morajo slediti posebej restriktivnim dietam.

Pravzaprav lahko ljudje s sladkorno boleznijo jedo vse in specialist bo tisti, ki bo pokazal, katera živila je treba uživati ​​zmerno in v majhnih količinah; na splošno se je dobro izogibati presežkom ogljikovih hidratov (riž, sladkarije) in maščob (ocvrta hrana, rdeče meso) ter dati prednost zelenjavi in ​​sadju v pravih količinah.

Sladkorna bolezen: koristi telesne dejavnosti

Telesna aktivnost, kot smo rekli, prispeva tudi k obvladovanju sladkorne bolezni.

Šport namreč izboljša občutljivost za inzulin in s tem bolnikove presnovne parametre.

Kljub pomenu gibanja pri zdravljenju bolezni pa podatki niso spodbudni: le 20 % bolnikov s sladkorno boleznijo se redno ukvarja s športom.

Seveda je treba športno aktivnost izvajati v dogovoru z zdravnikom in glede na fizično stanje, vendar je treba poskušati živeti čim bolj aktivno.

Sladkorna bolezen: s katerim športom se ukvarjati?

Tisti, ki niso sposobni ukvarjati se s športom, lahko začnejo z zmerno vadbo: hoja, na primer, tudi brez pretiranega napora je odlična aktivnost, ki jo je treba izvajati približno 30 minut na dan petkrat na teden.

Diabetiki lahko poskusijo tudi z 'intervalnim treningom', to je izmenično počasno in hitro hojo: vrsta vadbe, ki pomaga nadzorovati krvni sladkor in je dobra za srčno-žilni sistem.

Koristno je tudi raztezanje, saj pomaga izboljšati prožnost mišic in poveča raven zmogljivosti.

Nasploh je aerobna aktivnost, kot so hoja, joga, pilates ali kolesarjenje, ki je izvedljiva skoraj vsem, tudi najbolj koristna za presnovo.

Nordijska hoja, ki vključuje uporabo pohodniških palic, pa je primerna za tiste, ki zdržijo intenzivnejšo vadbo.

To aktivira mišice v rokah in trupu, potiskanje pa poveča tudi porabo energije, spodbuja zmanjšanje telesne teže in trenira kardiorespiratorno zmogljivost.

Vsekakor se lahko tisti, ki so v formi, zdaj posvetijo športu po lastni izbiri in celo športom, ki so včasih veljali za prepovedane za sladkorne bolnike (npr. planinarjenje, padalstvo, potapljanje): zahvaljujoč novim tehnologijam nadzora namreč uravnavanje glukoze v krvi je preprostejše in natančnejše, veliko lažje kot nekoč pa je preprečiti hipoglikemijo in s tem zmanjšati tveganje za izgubo zavesti v trenutkih, ko bi bila ta lahko še posebej nevarna.

Preberite tudi:

Emergency Live Še več ... V živo: Prenesite novo brezplačno aplikacijo svojega časopisa za iOS in Android

Sladkorna bolezen tipa 2: nova zdravila za prilagojen pristop k zdravljenju

Diabetična dieta: 3 napačni miti, ki jih je treba razbliniti

Pediatrija, diabetična ketoacidoza: nedavna študija PECARN osvetljuje stanje

Ortopedija: kaj je Hammer Toe?

Votlo stopalo: kaj je in kako ga prepoznati

Poklicne (in nepoklicne) bolezni: udarni valovi za zdravljenje plantarnega fasciitisa

Ploska stopala pri otrocih: kako jih prepoznati in kaj storiti glede tega

Otekle noge, banalen simptom? Ne, in tukaj je, s katerimi resnimi boleznimi so lahko povezani

Krčne žile: čemu so namenjene elastične kompresijske nogavice?

Diabetes mellitus: simptomi, vzroki in pomen diabetičnega stopala

Diabetično stopalo: simptomi, zdravljenje in preprečevanje

Makroangiopatija: zaplet sladkorne bolezni

vir:

Humanitas

Morda vam bo všeč tudi