Generalizirana anksiozna motnja: simptomi, diagnoza in zdravljenje
Generalizirana anksiozna motnja, po angleški formuli tudi GAD ali DAG, je klinična oblika anksioznih motenj. Prizadene predvsem ženske (1.5:1), ocenjena pa je razširjenost 3-5 % populacije.
Zelo pogosto podcenjena, ne samo s strani pacientov, ampak tudi s strani zdravnikov, lahko – a le in izključno v zelo skrajnih primerih – povzroči tudi povečano tveganje za samomor.
Kot pove že ime, anksioznost, ki je značilna za motnjo, ni koncentrirana ali izzvana z določenim predmetom ali situacijo (tj. ni specifična).
Ko komentira svoje težave, je pacient običajno zelo natančen in ustrezen, ko najprej prepozna neskladje med resnično razsežnostjo težav, s katerimi se sooča, in količino tesnobe, ki jo povzročajo.
Motnja je kronična: ponavadi se pojavi v zgodnjem otroštvu, tako zelo, da bolnik poroča, da je »ves čas« zaskrbljen.
Simptomi generalizirane anksiozne motnje
Značilni simptomi so alarmna stanja, za katera je značilno psihično stanje splošnega strahovitega pričakovanja ter številni telesni znaki in simptomi vegetativne aktivacije (prevzbujanja): migrena, palpitacije, vrtoglavica in nespečnost, težave s koncentracijo, mišična napetost, lahko nemir. pojavijo.
Poleg teh povsem "fizičnih" simptomov so lahko prisotni tudi kognitivni, kot so praznoglavost, derealizacija in depersonalizacija.
Z njim so lahko povezane motnje spanja, kot so prekinitve ali zgodnja prebujanja; včasih se bolniki zbudijo sredi noči in ostanejo v stanju napetosti ter težko zaspijo.
Diagnoza generalizirane anksiozne motnje
Diagnostična merila (DSM 5 – 2013)
A) Prekomerna tesnoba in zaskrbljenost, ki se pojavljata večino dni, vsaj 6 mesecev, zaradi številnih dogodkov ali dejavnosti (služba, šola, družabno življenje).
B) Posameznik težko nadzoruje skrb
C) Anksioznost in zaskrbljenost sta povezani s 3 ali več od naslednjih simptomov
- nemir
- Preprosta utrujenost
- Težava koncentriranja
- Razdražljivost
- Mišična napetost
- Motnje spanja
D) Anksioznost, zaskrbljenost ali fizični simptomi so klinično pomembni stiske ali ovirajo področja socialnega ali delovnega delovanja.
E) Motnje ni mogoče pripisati fiziološkim učinkom snovi ali drugemu zdravstvenemu stanju.
F) Motnje ni najbolje pojasniti s simptomi drugih duševnih motenj
Terapija
Benzodiazepini se v terapiji uporabljajo že vrsto let; Čeprav gre za varna zdravila z malo stranskimi učinki, je njihova omejitev pojav tolerance in odvisnosti pri dolgotrajni uporabi.
Zaradi teh razlogov so se SSRI nedavno uporabljali z nekaj uspeha.
Buspiron, anksiolitik iz razreda azapirona, ima eno od svojih izbirnih indikacij pri GAD.
Je serotonergični (5-HT1A) agonist in presinaptični dopaminergični antagonist.
V primerjavi z BZD ima kot prednosti selektivno anksiolitično delovanje, odsotnost sumacijskih učinkov z alkoholom, odsotnost sedacije in miorelaksacije, odsotnost depresije dihanja in nezmožnost povzročanja odvisnosti.
Vendar pa ima anksiolitični učinek buspirona latenco približno 10-15 dni.
Preberite tudi:
Odvračanje med prvimi odzivniki: Kako obvladati občutek krivde?
Časovna in prostorska dezorientacija: kaj pomeni in s kakšnimi patologijami je povezana
Panični napad in njegove značilnosti
Patološka anksioznost in napadi panike: pogosta motnja
Pacient s napadom panike: kako obvladovati napade panike?
Napad panike: kaj je in kakšni so simptomi
Reševanje pacienta s težavami v duševnem zdravju: Protokol ALGEE
Zakaj postati prva pomoč pri duševnem zdravju: odkrijte to sliko iz anglosaškega sveta
Anksioznost: občutek nervoze, skrbi ali nemira
Gasilci / Piromanija in obsedenost z ognjem: profil in diagnoza tistih s to motnjo
Intermitentna eksplozivna motnja (IED): kaj je to in kako jo zdraviti
Obvladovanje duševnih motenj v Italiji: kaj so ASO in TSO in kako ukrepajo odzivniki?
ALGEE: Skupaj odkrivamo prvo pomoč za duševno zdravje
Reševanje pacienta s težavami v duševnem zdravju: Protokol ALGEE
Osnovna psihološka podpora (BPS) pri napadih panike in akutni anksioznosti
Resnost depresivnih simptomov skozi čas lahko pomaga napovedati tveganje za možgansko kap
Anksioznost, kdaj normalna reakcija na stres postane patološka?