Endokavitarna elektrofiziološka študija: kaj obsega ta preiskava?
Endokavitarna elektrofiziološka študija, znana tudi pod akronimom EES, je diagnostična preiskava, namenjena preučevanju električnih lastnosti srca z namenom ugotavljanja dovzetnosti za razvoj različnih motenj srčnega ritma.
Endokavitarna elektrofiziološka študija: iz česa je sestavljena?
To je invazivna preiskava, običajno predpisana za raziskovanje narave in vzrokov različnih vrst srčnih aritmij.
EES se izvaja po krajši hospitalizaciji in vključuje lokalno anestezijo; V srce se vstavi 2 do 5 katetrov, ki beležijo električne signale, ki izvirajo iz srčnih votlin.
Na splošno sta glavni dostopni poti desna femoralna vena v višini dimelj ali leva subklavialna vena v višini ramen; redkeje je možno preiskavo opraviti preko jugularne vene v vratu, ali pa se lahko v posebnih primerih uporabi transezofagealna elektrofiziološka študija.
V nekaterih primerih se izvajajo provokativni testi z dajanjem zdravil, s katerimi se sproži in tako odkrije srčna aritmija.
Na ta način lahko kardiolog podrobno preuči elektrokardiogram in tako locira točko oziroma anatomsko strukturo, ki je odgovorna za motnjo.
Zakaj se izvaja endokavitarna elektrofiziološka študija
Endokavitarna elektrofiziološka študija je običajno predpisana za bolnike s tveganjem za nastanek srčnih aritmij, pri katerih ni mogoče postaviti aritmološke diagnoze z neinvazivnimi metodami: zahvaljujoč tej študiji je mogoče podrobno analizirati naravo in mehanizem aritmije, kar omogoča kardiolog za natančnejšo diagnozo vrste srčne bolezni, za katero bolnik trpi; prepoznavanje aritmije omogoča tudi razvoj ustrezne terapije za njeno razrešitev in/ali preprečevanje.
Namen pregleda je
- oceniti delovanje električnega prevodnega sistema srca
- identificirati mesto in mehanizem, na katerem se pojavijo aritmični pojavi;
- prepoznati kakršne koli paroksizmalne simptome (kot so palpitacije, sinkopa ali lipotimia);
- ocenjevanje učinkovitosti in neželenih učinkov nekaterih zdravil za preprečevanje aritmij.
EES se na splošno uporablja tudi za zdravljenje srčnih aritmij, ki se ne odzivajo na farmakološko kardioverzijsko terapijo.
Zlasti:
- supraventrikularna tahikardija;
- Wolff-Parkinson-White sindrom;
- atrijska fibrilacija;
- atrijska plapola;
- ektopična atrijska tahikardija.
V večini primerov se med posegom prekinejo spremembe v srčnem ritmu z uporabo istih impulzov, ki so povzročili aritmijo.
V težjih in manj odzivnih stanjih zdravljenje aritmije vključuje enega ali več dovodov radiofrekvenčne energije s postopkom transkutane ablacije.
Tako kot pri vseh invazivnih posegih ima endokavitarna elektrofiziološka študija minimalno tveganje za zaplete, kot je nastanek lokalnega hematoma ali poškodbe krvnih žil in živcev.
Na splošno je to pregled, ki ga dobro prenašajo: nekateri bolniki imajo lahko iste simptome, kot so poročali med pojavom aritmičnih epizod, kot so palpitacije, bolečine v prsih ali omotica; vendar se v večini primerov odpravijo na koncu postopka.
Povprečno bivanje v bolnišnici je dve noči, vendar po nekaj urah počitka bolnik lahko vstane in nadaljuje z običajnimi dejavnostmi.
Kako naj se pripravim na endokavitarno elektrofiziološko študijo?
Pred izvedbo endokavitarne elektrofiziološke študije je potrebno opraviti specialistično kardiološko oceno, ki vključuje oceno nekaterih laboratorijskih preiskav, elektrokardiogram in ehokardiogram, da zagotovimo maksimalno varnost med posegom.
Gre namreč za invazivno preiskavo, ki zahteva krajšo hospitalizacijo in poteka v posebej opremljenem prostoru.
V lokalni anesteziji skozi vene v dimljah ali predelu ključnice (vena subklavija) uvedemo 2 do 5 tankih katetrov, ki jih potisnemo v srčne votline, kjer beležijo električno aktivnost srčnih votlin.
Preiskava je praktično neboleča in vključuje majhno prevezo na mestu vstavitve elektrokatetra.
*To je okviren podatek: zato se je za konkretne informacije o postopku priprave potrebno obrniti na ustanovo, kjer pregled opravljajo.
Preberite tudi:
Head Up Tilt Test, kako deluje test, ki raziskuje vzroke vagalne sinkope
Kaj je ishemična srčna bolezen in možna zdravljenja
Perkutana transluminalna koronarna angioplastika (PTCA): kaj je to?
Ishemična srčna bolezen: kaj je to?
EMS: pediatrična SVT (supraventrikularna tahikardija) proti sinusni tahikardiji
Pediatrična toksikološka nujna stanja: medicinska intervencija v primerih pediatrične zastrupitve
Valvulopatije: pregledovanje težav s srčnimi zaklopkami
Kakšna je razlika med srčnim spodbujevalnikom in podkožnim defibrilatorjem?
Srčne bolezni: kaj je kardiomiopatija?
Vnetja srca: miokarditis, infekcijski endokarditis in perikarditis
Srčni šumi: kaj je to in kdaj nas mora skrbeti
Klinični pregled: sindrom akutne respiratorne stiske
Botallov Ductus Arteriosus: Intervencijska terapija
Bolezni srčnih zaklopk: Pregled
Kardiomiopatije: vrste, diagnoza in zdravljenje
Prva pomoč in nujne intervencije: sinkopa
Preskus nagiba: Kaj je sestavljen iz tega testa?
Srčna sinkopa: kaj je, kako se diagnosticira in na koga vpliva
Nova opozorilna naprava za epilepsijo bi lahko rešila tisoče življenj
Razumevanje napadov in epilepsije
Prva pomoč in epilepsija: Kako prepoznati napad in pomagati bolniku
Nevrologija, razlika med epilepsijo in sinkopo
Pozitivni in negativni znak Lasègue v semeiotiki
Wassermanov znak (inverzni Lasègue) pozitiven v semeiotiki
Pozitivni in negativni Kernigov znak: Semeiotika pri meningitisu
Položaj litotomije: kaj je, kdaj se uporablja in kakšne prednosti prinaša oskrbi pacientov
Trendelenburg (anti-šok) položaj: kaj je in kdaj je priporočljiv
Ležeči, ležeči, bočni dekubitus: pomen, položaj in poškodbe
Nosila v Veliki Britaniji: Katere so najpogosteje uporabljene?
Ali položaj za okrevanje pri prvi pomoči dejansko deluje?
Obrnjen Trendelenburgov položaj: kaj je in kdaj se priporoča
Evakuacijski stoli: Če intervencija ne predvideva nobene napake, lahko računate na drsnik
Terapija z zdravili za tipične aritmije pri nujnih bolnikih
Ocena tveganja kanadske sinkope - v primeru sinkope so bolniki res v nevarnosti ali ne?