Holter srca, značilnosti 24-urnega elektrokardiograma
Kaj je srčni Holter? Elektrokardiogram je diagnostični test, namenjen beleženju srčne aktivnosti, da bi ocenili zdravje srca in odkrili nepravilnosti, spremembe srčnega ritma ali srčne bolezni različnih vrst.
Za izvedbo EKG se uporablja poseben instrument, imenovan elektrokardiograf, ki lahko spremlja delovanje srca in ga grafično poroča v obliki sledi.
Glede na bolnikove potrebe lahko kardiolog predpiše različne vrste EKG:
- standardni EKG se uporablja za merjenje srčne aktivnosti v normalnih pogojih; vključuje namestitev 12 do 15 elektrod na pacientove prsi, roke in noge. Posnetek traja nekaj minut, v tem času pa zadošča ležanje ob stalnem dihanju in izogibanje gibanju ali govorjenju;
- EKG ob obremenitvi oceni spremembe v srčni aktivnosti, ko je srce izpostavljeno telesni aktivnosti; po namestitvi elektrod meritev običajno vključuje izvajanje nekaj preprostih vaj, kot je vrtenje pedal na sobnem kolesu ali tek na tekalni stezi. Trajanje posnetka lahko traja od 10 do 40 minut, odvisno od konkretnega primera; alternativno pa je v nekaterih primerih mogoče uporabiti posebna zdravila za simulacijo učinkov telesne dejavnosti. Poleg tega se obremenitveni EKG lahko uporablja za spremljanje učinkov določenih terapij z zdravili na srce;
- dinamični EKG po Holterju omogoča spremljanje delovanja srca v določenem časovnem obdobju, ki običajno traja od 24 do 48 ur. Holter srca se izvaja s posebno ročno napravo, ki je povezana z nizom elektrod, nameščenih na pacientovem prsnem košu, in omogoča snemanje električne aktivnosti srca, nato pa se sledi ekstrapolira pozneje.
Zakaj se izvaja dinamični elektrokardiogram (holter srca)?
24-urni EKG je običajno predpisan za diagnosticiranje sprememb srčnega ritma, za katere je značilno občasno in občasno pojavljanje, ki jih standardni EKG ne more spregledati.
V nekaterih primerih omogoča tudi oceno učinkovitosti terapij z zdravili, ki se izvajajo za zdravljenje določenih srčnih bolezni in motenj, ali za spremljanje delovanja naprav za vsaditev, kot so srčni spodbujevalniki, kardiokonverterji ali defibrilatorji.
Kako naj se pripravim na holter srca?
Na splošno je elektrokardiogram neinvazivna preiskava, ki ne zahteva posebne priprave.
Na dan posega pa lahko zdravnik pacientu sporoči številna koristna navodila:
- najprej je treba paziti, da med preiskavo pomotoma ne odstranimo elektrod; v ta namen se je priporočljivo izogibati določenim športnim aktivnostim in vzdržati prhanja ali kopanja;
- na splošno je pomembno normalno preživeti tipičen dan in izvajati vse dejavnosti, ki jih običajno počnemo. Kakršne koli spremembe v navadah lahko namreč vodijo do napačnih in netočnih rezultatov;
- še en koristen pripomoček je lahko vodenje dnevnika, v katerega si zabeležite vse trenutke dneva, ki so morda povzročili palpitacije, bolečine v prsnem košu, omotico ali težko dihanje. Na ta način bo kardiolog lahko natančneje ugotovil, kaj so osnovni vzroki za kakršna koli stanja.
*To je približen podatek; zato se je za konkretne informacije o postopku priprave potrebno obrniti na ustanovo, kjer pregled opravljamo.
Preberite tudi
Holter monitor: kako deluje in kdaj je potreben?
Kaj je obvladovanje bolnikovega pritiska? Pregled
Head Up Tilt Test, kako deluje test, ki raziskuje vzroke vagalne sinkope
Srčna sinkopa: kaj je, kako se diagnosticira in na koga vpliva
Holter krvni tlak: za kaj je ABPM (ambulantno spremljanje krvnega tlaka)?
Scintigrafija miokarda, preiskava, ki opisuje zdravje koronarnih arterij in miokarda
Head Up Tilt Test, kako deluje test, ki raziskuje vzroke vagalne sinkope
Aslangerjev vzorec: še en OMI?
Anevrizma trebušne aorte: epidemiologija in diagnoza
Kakšna je razlika med srčnim spodbujevalnikom in podkožnim defibrilatorjem?
Srčne bolezni: kaj je kardiomiopatija?
Vnetja srca: miokarditis, infekcijski endokarditis in perikarditis
Srčni šumi: kaj je to in kdaj nas mora skrbeti
Klinični pregled: sindrom akutne respiratorne stiske
Botallov Ductus Arteriosus: Intervencijska terapija
Bolezni srčnih zaklopk: Pregled
Kardiomiopatije: vrste, diagnoza in zdravljenje
Prva pomoč in nujne intervencije: sinkopa
Preskus nagiba: Kaj je sestavljen iz tega testa?
Srčna sinkopa: kaj je, kako se diagnosticira in na koga vpliva
Nova opozorilna naprava za epilepsijo bi lahko rešila tisoče življenj
Razumevanje napadov in epilepsije
Prva pomoč in epilepsija: Kako prepoznati napad in pomagati bolniku
Nevrologija, razlika med epilepsijo in sinkopo
Pozitivni in negativni znak Lasègue v semeiotiki
Wassermanov znak (inverzni Lasègue) pozitiven v semeiotiki
Pozitivni in negativni Kernigov znak: Semeiotika pri meningitisu
Položaj litotomije: kaj je, kdaj se uporablja in kakšne prednosti prinaša oskrbi pacientov
Trendelenburg (anti-šok) položaj: kaj je in kdaj je priporočljiv
Ležeči, ležeči, bočni dekubitus: pomen, položaj in poškodbe
Nosila v Veliki Britaniji: Katere so najpogosteje uporabljene?
Ali položaj za okrevanje pri prvi pomoči dejansko deluje?
Obrnjen Trendelenburgov položaj: kaj je in kdaj se priporoča
Evakuacijski stoli: Če intervencija ne predvideva nobene napake, lahko računate na drsnik
Terapija z zdravili za tipične aritmije pri nujnih bolnikih
Ocena tveganja kanadske sinkope - v primeru sinkope so bolniki res v nevarnosti ali ne?
Kaj je ishemična srčna bolezen in možna zdravljenja
Perkutana transluminalna koronarna angioplastika (PTCA): kaj je to?
Ishemična srčna bolezen: kaj je to?
EMS: pediatrična SVT (supraventrikularna tahikardija) proti sinusni tahikardiji
Pediatrična toksikološka nujna stanja: medicinska intervencija v primerih pediatrične zastrupitve
Valvulopatije: pregledovanje težav s srčnimi zaklopkami